Že pred odhodom so nas opozarajali, da naj nikar ne podležemo njihovim čarom, ker v resnici želijo le vizo. In potem smo slišale številne zgodbe, kako so Slovenke pripeljale kar živi spominek nazaj, čez nekaj časa pa sta šla narazen. Menda naj bi celo vsaka druga Slovenka nazaj prišla s Kubancem. V našem primeru bi torej pomenilo, da bi uvozile kar tri. Pa smo jih res? (več …)
Letošnji dopust sem skupaj s petimi prijateljicami preživela na Kubi. Kako in zakaj je padla odločitev, da gremo tja, drugič. Naj raje začnem z eno od mnogih zgodb, ki se nam je dogodila v tritedenskem popotovanju po celu Kubi. Seveda smo vedele, da je Kuba zelo vojaška in policijska država, a ne toliko do turistov, kot do domačinov. Tako smo v vodiču prebrale, da je ilegalna vožnja s taksijem kaznivo dejanje za domačina (ker mora plačati, za njihov standard, ogromno kazen), kaj pa je za turista pa pravzprav nikoli nismo izvedele. Smo pa imele bližnje srečanje s policaji dvakrat (in pustimo ob strani njihovo žvižganje v Havani, ko smo hodile po ulici – Kubanci pač ne morejo iz svoje kože, v uniformi ali brez).
