neznosna lahkost bivanja ;)

Letošnji dopust sem skupaj s petimi prijateljicami preživela na Kubi. Kako in zakaj je padla odločitev, da gremo tja, drugič. Naj raje začnem z eno od mnogih zgodb, ki se nam je dogodila v tritedenskem popotovanju po celu Kubi. Seveda smo vedele, da je Kuba zelo vojaška in policijska država, a ne toliko do turistov, kot do domačinov. Tako smo v vodiču prebrale, da je ilegalna vožnja s taksijem kaznivo dejanje za domačina (ker mora plačati, za njihov standard, ogromno kazen), kaj pa je za turista pa pravzprav nikoli nismo izvedele. Smo pa imele bližnje srečanje s policaji dvakrat (in pustimo ob strani njihovo žvižganje v Havani, ko smo hodile po ulici – Kubanci pač ne morejo iz svoje kože, v uniformi ali brez).

(več …)

V torek mi je prijateljica poslala zanimiv mail o jemanju stvari izven konteksta. Ker je razmišljujoče in raziskajajoče bitje, je prišla stvari do konca. O čem pravzaprav? Na tem blogu je našla spodnjo izjavo patra Gostečnika, ki je bila objavljena v Mladini leta 2007:

“Danes je svet zelo drugačen od tistega starega, ko so možje po pravilu več zaslužili. Kakor ugotavljate, se je vse obrnilo na glavo. Svet nadzorujejo ženske in tak svet je za vas ne samo neobvladljiv, temveč zelo ponižujoč.”

Ste kdaj pisali dnevnik, ko ste bili mladi? Jaz sem ga. Dva imam polno popisanega, na prvi strani pa zapisano “dnevnik iz mojih mladih, norih, najstniških let”. (In ne, nisem blazno stara, samo najstnica nisem več.) Tretji je napol popisan, mislim, da sem zadnjič vanj pisala pred kakimi tremi leti. Nasploh sem bila zadnjih 8,9 let bolj slaba pisalka dnevnika (prvih 7, 8 pa vneta). Pa ne da se mi ne bi nič dogajalo, nasprotno. A nekako ni bilo časa, energije, skratka tisoč in en izgovor in potem počasi pozabiš. Sedaj pišem le še popotniške dnevnike, kar je enkrat na leto.

(več …)

Ja, Si ok! je sposojen od Jana Plestenjaka, z rahlo spremembico – kot ekslamacija. To je namreč zadnjič rekel Jure, potem ko sem ga (znova) impresionirala.  Sedeli smo v kavarni hotela, tam sta svirala dva kao pevca, vse (ne)zimzelene pesmi slovenskih in tujih pevcev prepevala (uf, če je to pravi izraz …) In sta ravno pela Tošejevo Malo, katero je Jure pripisal kar Janu. In sem ga “podučila”, da me je samo gledal, ter si mislil, iz kje za vraga ja vlečem vse te podatke. Zanj sem verjetno živa enciklopedija rumenega tiska, dnevnih in športnih novic, … (več …)